Prevod kot kulturni in literarni artefakt. Primerjava dveh čeških prevodov Prešernove pesmi Slovo od mladosti

V prispevku analiziram dva prevoda Prešernove pesmi Slovo od mladosti kot kulturna in literarna artefakta: prevod Františka Ladislava Čelakovskega (1799—1852) iz leta 1832 (izdan v časopisu Časopis českého Muzea) kot tipičen prevod romantičnega ustvarjalca in enega od začetnikov prevajanja umetniških del na Češkem ter prevod taiste Prešernove pesmi Josefa Hiršala (1920—2003), ki je bil izdan v knjigi France Prešeren, Můj sen šel po hladině, 1978. Pri analizi drugega prevoda ugotavljam, kako se izraža modernizem v prevajalski strategiji. Prevod je primer jezikovne mojstrovine slavnega pesnika eksperimentalne poezije in znanega prevajalca (zaradi političnih razmer se je pod prevod podpisal urednik knjige Viktor Kudělka). V primerjavi me zanimajo tako jezikovne in stilistične rešitve kot tudi kulturološka vprašanja in vprašanje zgodovinskega konteksta. Hiršalov modernistični prevod je izhajal iz razvoja čeških pesniških norm v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja.