Slovenska narečna poimenovanja za žlico, nož in vilice

V prispevku so predstavljena narečna poimenovanja za jedilni pribor, ki se uporablja pri uživanju ali pripravljanju jedi – žlica, nož in vilice, in sicer z geolingvističnega, besedotvorno-etimološkega ter pomensko-motivacijskega vidika. Etnološki okvir služi zlasti za predstavitev razlogov za (ne)prevzetost leksemov. Izkaže se, da so poimenovanja za žlico in nož neraznovrstna z vidika prevzetosti, saj sta denotata na slovenskem jezikovnem območju v uporabi že razmeroma dolgo. Vilice so se kot del jedilnega pribora uveljavile sorazmerno pozno, zato je najpogostejše poimenovanje zanje besedotvorni deminutiv, na stiku z neslovanskim jezikovnim prostorom pa je opazna visoka stopnja prevzetosti leksemov. Poimenovanje za nož izkazuje besedotvorno raznovrstnost tudi zaradi različnih namembnosti v preteklosti.