Entoptični pojavi, fotopsije in fosfeni

Entoptični pojavi v medicini pomenijo zaznavanje struktur in vidnih pojavov v lastnem očesu ob izpolnjenih določenih pogojih osvetlitve ali dražljaja. Ker teh pogojev v vsakdanjih normalnih razmerah ni, ne povzročajo zaznave optične slike. Entoptični pojavi so lahko povezani z lastnostmi optičnih medijev ali s strukturnimi in fiziološkimi lastnostmi mrežnice ter vidne poti. Entoptični pojavi, ki so povezani z lastnostmi optičnih medijev, nastanejo zaradi refraktivnih ali difraktivnih vzrokov. Skupna lastnost vseh entoptičnih pojavov je, da je njihovo dojemanje subjektivno in odvisno od preiskovančeve pozornosti ter sodelovanja. Entoptični pojavi se razlikujejo od optičnih iluzij, ki nimajo osnove v resničnem okolju. Posebna skupina vidnih pojavov so fotopsije in fosfeni. Fotopsija je subjektivno zaznavanje svetlobe brez dejanskega fotonskega ali svetlobnega dražljaja in se pojavlja v obliki strukturiranih slik oz. geometričnih vzorcev ali kot enostavne ponavljajoče se slike. Fosfeni so fotopsije, ki jih bolniki zaznavajo kot nestrukturirane statične ali premikajoče se svetlobne vzorce različnih barv, bliske svetlobe, iskre ali t.i. cik-cakaste črte. Fotopsije v večji meri nastajajo v očesu, redkeje v centralnem živčnem sistemu, ali pa so znak sistemskih okvar, zato je ob njihovem pojavu potreben natančen pregled.