Review of vision screening referrals in children

Background: Childhood vision screening is aimed at the detection of reduced vision due to amblyopia, thus enabling early diagnosis and timely intervention. The purpose of the study was to review the demographics and visual parameters of children referred to the ophthalmologist at Community Health Centre Ljubljana from Slovenian community-based vision screening program and define the visual outcome after treatment in children with amblyopia. Methods: Retrospective medical records review of children referred from community-based vision screening program for further assessment. Medical records were reviewed to determine findings from ophthalmic assessments, treatment received, and visual acuity at the final visit. The main outcome measures were the cause of visual impairment and the visual acuity at the final follow-up visit. Results: From 439 children (mean age 7.3 +/- 3.7 years) referred from community-based vision screening program, 75 children (17%; mean age 5.3 +/- 2.6 years) had amblyopia and received treatment. They had amblyogenic refractive error (3.67 +/- 2.44 diopters of sphere and 1.86 +/- 1.23 diopters of astigmatism) with uncorrected visual acuity on average 0.32 +/- 0.28 logMAR in the worse eye. Visual outcomes after treatment were good with a visual acuity of 0.04 +/- 0.07 logMAR in the worse eye, 60% of them had a visual acuity of 0.00 logMAR (40/40). Conclusion: Children with amblyopia in the presented clinical sample were mostly diagnosed and treated before the school-age. These children showed significant improvement in visual acuity in the amblyopic eye.

Ob 90. letniku izhajanja Zdravniškega vestnika: Zgodovinski pregled od leta 1929 do leta 2021

Zdravniški vestnik je odigral pomembno vlogo v razvoju sodobne slovenske medicine in slovenskega medicinskega jezika, zlasti terminologije. Namen članka je na kratko prikazati razvoj Zdravniškega vestnika od njegove ustanovitve 1929 do danes.

Popravki založnika

/

Kirugija glave in vratu med pandemijo covida-19

Kirurgija glave in vratu med pandemijo covida-19 je za zdravstveni sistem velik izziv. Pred kirurškimi posegi je potrebna ustrezna priprava in poznavanje vseh možnosti zdravljenja, da bolnik in zdravstveni delavci ne tvegajo okužbe. Treba je odložiti vse posege, katerih odložitev ne ogroža bolnikovega zdravja. Operacijske posege glede na nujnost delimo v tri skupine – v prvo skupino sodijo urgentni, neodložljivi posegi, v drugo skupino posegi, ki jih lahko odložimo za največ štiri tedne, in v tretjo skupino posegi, katerih odložitev za šest do osem tednov ne vpliva na izid zdravljenja. Pred predvideno operacijo je treba ugotoviti status okužbe bolnika z virusom SARS-CoV-2, razen ob urgentnih posegih, ki jih opravimo ne glede na status okužbe bolnika. Kirurški posegi glave in vratu se med seboj razlikujejo glede na možnost prenosa okužbe z virusom SARS-CoV-2 s pozitivnega bolnika na zdravstvenega delavca; pri tem upoštevamo predvsem verjetnost tvorbe aerosola med posegom. Med posege največjega tveganja sodijo endoskopske preiskave zgornjih dihal in prebavil ter žlez slinavk in operacije v tem področju, ki prekinejo sluznice. Te so: traheotomija, laringektomija, faringektomija, operacija raka ustne votline, transoralna laserska mikrokirurgija, transoralna robotska kirurgija. V skrbi za zdravje zdravstvenega osebja in bolnikov je med kirurškimi posegi nujna dosledna uporaba osebne varovalne opreme ne glede na okuženost bolnika.

Entoptični pojavi, fotopsije in fosfeni

Entoptični pojavi v medicini pomenijo zaznavanje struktur in vidnih pojavov v lastnem očesu ob izpolnjenih določenih pogojih osvetlitve ali dražljaja. Ker teh pogojev v vsakdanjih normalnih razmerah ni, ne povzročajo zaznave optične slike. Entoptični pojavi so lahko povezani z lastnostmi optičnih medijev ali s strukturnimi in fiziološkimi lastnostmi mrežnice ter vidne poti. Entoptični pojavi, ki so povezani z lastnostmi optičnih medijev, nastanejo zaradi refraktivnih ali difraktivnih vzrokov. Skupna lastnost vseh entoptičnih pojavov je, da je njihovo dojemanje subjektivno in odvisno od preiskovančeve pozornosti ter sodelovanja. Entoptični pojavi se razlikujejo od optičnih iluzij, ki nimajo osnove v resničnem okolju. Posebna skupina vidnih pojavov so fotopsije in fosfeni. Fotopsija je subjektivno zaznavanje svetlobe brez dejanskega fotonskega ali svetlobnega dražljaja in se pojavlja v obliki strukturiranih slik oz. geometričnih vzorcev ali kot enostavne ponavljajoče se slike. Fosfeni so fotopsije, ki jih bolniki zaznavajo kot nestrukturirane statične ali premikajoče se svetlobne vzorce različnih barv, bliske svetlobe, iskre ali t.i. cik-cakaste črte. Fotopsije v večji meri nastajajo v očesu, redkeje v centralnem živčnem sistemu, ali pa so znak sistemskih okvar, zato je ob njihovem pojavu potreben natančen pregled.

Mnenje za spremljanje bolnikov po preboleli covidni pljučnici

Pljučnica je najpogostejši vzrok za težji potek okužbe z virusom SARS-CoV-2 in s hospitalizacijo. Potek covidne pljučnice je lahko različen; infiltrati, vidni na rentgenski sliki, se lahko resorbirajo spontano, včasih pa je potrebno zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi. Ob odpustu iz bolnišnice zdravljenje običajno še ni končano, zato je Združenje pulmologov Slovenije v želji po enotnem obravnavanju bolnikov s covidno pljučnico izdelalo mnenje za obravnavo in sledenje bolnikov po odpustu iz bolnišnice. Zavedamo se, da ob novi bolezni ne gre za dokončno priporočilo, saj bodo nova spoznanja o covidni pljučnici zanesljivo zahtevala obnavljanje priporočil.

Duchennova mišična distrofija – novosti pri diagnosticiranju in zdravljenju

Duchennova mišična distrofija (DMD) je najpogostejša in ena najresnejših mišičnih bolezni otroške dobe. Gre za na kromosom X vezano recesivno živčno-mišično bolezen, ki jo povzroča mutacija v genu za distrofin. Primarno prizadene skeletne mišice in srčno mišico. Pri večini dečkov se klinični znaki bolezni izrazijo z napredujočo mišično šibkostjo med 3. in 5. letom starosti. Mišična šibkost je bolj izražena v proksimalnih kot distalnih mišicah in v začetni fazi bolj vpliva na poslabšanje funkcije spodnjih kot zgornjih udov. Bolezen postopno napreduje. Pri nezdravljenih otrocih večinoma po 11. do 12. letu starosti vodi v takó resno zmanjšanje zmožnosti gibanja, da le-ti že za premagovanje krajših razdalj potrebujejo invalidski voziček. Napredujoča šibkost dihalnih mišic vodi v kronično dihalno odpoved in potrebo po pomoči pri predihavanju. Okvara funkcije srca je splošno prisotna, kajti po študijah so klinični znaki kardiomiopatije prisotni pri vseh bolnikih po 18. letu starosti. Na podlagi klinične slike diagnozo DMD potrdimo z laboratorijskimi in genetskimi preiskavami. V primeru negativnih rezultatov genetskih preiskav, a ob močnem kliničnem sumu za DMD, pa se za potrditev diagnoze poslužujemo mišične biopsije. Zdravljenje bolnikov z DMD zahteva multidisciplinarno obravnavo. Z uporabo kortikosteroidov (KS), fizioterapije, podpornega zdravljenja in opreme s pripomočki sta se življenjska doba in kakovost življenja bolnikov z DMD izboljšala. V fazi razvoja je več zdravil, katerih delovanje se usmerja v zmanjšanje okvare mišic, a tudi zdravil, ki bi odpravile osnovni, tj. genetski vzrok bolezni.

The first successful double switch operation for congenitally corrected transposition of the great arteries in Slovenia

Congenitally corrected transposition of the great arteries is a rare congenital heart defect characterized by atrioventricular and ventriculoarterial discordance and can be potentially associated with several other concomitant anomalies, such as ventricular septal defect or congenital complete atrioventricular block. Different surgical options are used for treating the condition. Anatomic repair yields the best long-term outcomes; however, it is technically the most challenging. We present a case of a 3-year old female patient who was electively admitted for complete repair after pulmonary artery banding and pacemaker implantation soon after birth. Subsequently, an anatomic repair (double switch) was performed with an uneventful postoperative course and excellent mid-term outcomes.

Perkutano zapiranje odprtega ovalnega okna

Odprto ovalno okno (OOO) je ostanek razvojne povezave med preddvoroma, ki se ob rojstvu običajno spontano zapre, pri približno 25 % populacije pa ostane odprto vse življenje. V redkih primerih je OOO zaradi desno-levega spoja lahko vpleteno v nastanek kriptogene ishemične možganske kapi, sistemske embolizacije, migrene in dekompresijske bolezni. Perkutano zapiranje OOO je preizkušen, razmeroma enostaven in varen poseg, ki pa prihaja v poštev le pri izbranih bolnikih. Študije namreč kažejo, da je smiseln predvsem pri mlajših bolnikih z embolično ishemično možgansko kapjo, ki tudi po natančnem stopenjskem diagnosticiranju in izključitvi ostalih alternativnih vzrokov ostaja nepojasnjena. Ne glede na opravljeno zapiranje OOO morajo bolniki s kriptogeno ishemično možgansko kapjo doživljenjsko prejemati tudi sekundarno medikamentno zaščito. Glede na doslej opravljene študije zaenkrat velja, da perkutano zapiranje OOO ni učinkovit način zdravljenja migrene, prihaja pa v poštev pri aktivnih potapljačih po preboleli dekompresijski bolezni in pri poklicnih potapljačih. Svetujemo, da se bolniki z indikacijo za zapiranje OOO napotijo na konzilij za OOO.

Nova možnost konzervativnega zdravljenja hilozne fistule po disekciji na vratu z oktreotidom

Izhodišče: Eden od zapletov disekcije na vratu je hilozna fistula. Največkrat nastane zaradi poškodbe torakalnega voda. Vidi se oteklina nizko na vratu levo. Iz rane lahko izteka tekočina, ki je prozorna ali mlečne barve, kar je odvisno od vsebnosti maščob. Cilj zdravljenja je popolno prenehanje izcejanja tekočine. Od konzervativnih metod se najpogosteje uporablja prehrana z manj maščobami, s srednje dolgimi trigliceridi, brez maščob, kompresijsko povijanje in v zadnjem času oktreotid, ker zavira tvorbo hilozne tekočine. Zato se fistula lažje zaceli. Klinična primera: Opisujemo dva bolnika s hilozno fistulo na vratu, pri katerih smo ob konzervativnih ukrepih uspešno uporabili oktreotid. Iz literature smo povzeli podatke o zdravljenju hiloznih fistul po disekciji na vratu z oktreotidom. Zaključek: Zdravljenje z oktreotidom v kombinaciji z že ustaljenimi konzervativnimi postopki zapre večino hiloznih fistul na vratu brez kirurške revizije.