Od Magnusa do Planine

Članek je zasnovan kot poskus zgodovinskega pregleda politične zgodovine aidsa od druge polovice osemdesetih do začetka devetdesetih let 20. stoletja. Prispevek temelji predvsem na omembah bolezni v osrednjem slovenskem dnevnem časopisu Delo, kot pomemben vir pa je treba poudariti (še neurejeno) arhivsko gradivo NIJZ o tej problematiki. Prisotnost problematike v parlamentarnih telesih smo analizirali in kontekstualizirali s pomočjo digitaliziranega parlamentarnega gradiva Slovenski parlamentarni korpus, ki ga je infrastrukturni program INZ pripravil v okviru Slovenske raziskovalne infrastrukture za jezikovne vire in tehnologije (clarin.si). Najbolj očitni lastnosti dinamike v zvezi z aidsom v javnosti med letoma 1987 in 1993 sta »degejizacija« aidsa in simbolni premik pozornosti s homoseksualcev na intravenozne uživalce drog.

Stvari, ki so pomembnejše od politike

Članek obravnava vprašanje poročanja o aidsu v popularnem tisku, in sicer na primeru revije Jana, ki je v obravnavanem obdobju (1984–1995) bila medij te vrste z največjim dosegom v slovenskem medijskem prostoru. Kljub svojemu komercialnemu in popularnemu značaju je s svojim poročanjem bistveno pripomogla k oblikovanju javnega mnenja in normalizaciji diskurza o takrat še neozdravljivi nalezljivi bolezni.

Aids po jugoslovansko?

Aids je v slovenski in jugoslovanski prostor vstopil sredi osemdesetih, ko se je Jugoslavija soočala z gospodarsko krizo in porastom političnih nesoglasij, slovensko družbo pa sta sočasno zaznamovali pospešeni demokratizacija in liberalizacija. Prispevek obravnava vprašanje, kako so se na prihod aidsa odzvali slovenska – in deloma tudi jugoslovanska – javnost, stroka ter politika. Na podlagi periodičnega tiska, ki ga dopolnjujejo arhivski viri, prispevek predstavi ukrepe, ki jih je država sprejemala v boju proti aidsu. Ob tem osvetli razhajanja, ki so se pri soočanju z novo boleznijo pojavila med jugoslovanskimi strokovnjaki ter zveznimi in republiškimi organi. Odziv na aids v prispevku služi kot prizma za preučevanje zmožnosti soočanja slovenskih in jugoslovanskih oblasti s kompleksnimi družbeno-medicinskimi vprašanji, delovanja slovenske in jugoslovanske stroke ter stanja slovenskega medijskega prostora. Ponudi tudi vpogled v odnos javnosti do republiško-zveznih antagonizmov in bolezenske stigme ter tako razgali stanje družbenopolitičnih vrednot slovenskega in jugoslovanskega prostora v turbulentnih osemdesetih.

Arhivsko gradivo političnih sodnih procesov kot nepogrešljiv zgodovinski vir

Dokumenti, ki nastajajo pri delovanju kazenskih sodišč, so izjemno dragoceni sodni spisi, saj kazensko pravo odraža tudi kulturno raven neke družbe. Njen značaj in lastnosti še posebej razkrivajo sodni postopki, s katerimi želijo oblastniki onemogočiti svoje politične nasprotnike. Arhivsko gradivo političnih procesov, ki so potekali v Sloveniji v prvih letih po drugi svetovni vojni, je izjemno pomembno za poznavanje slovenske pravne zgodovine, slovenske politične, gospodarske in kulturne zgodovine, za razumevanje jugoslovanske zunanje politike in mednarodnih razmer, pripomore pa tudi k razumevanju sedanjosti. Na njegovi osnovi so nastala številna literarna, politična, strokovna in znanstvena dela. Prispevek se osredotoča na predstavitev vseh raznovrstnih pomenov tega gradiva in obravnavo tiste, predvsem zgodovinske znanstvene literature, ki obravnava posamezne politične procese ali skupino istovrstnih oziroma podobnih procesov, poleg tega pa opozarja na problematičnost analize procesov, še posebej glede ugotavljanja krivde obsojenih.

»Provvidenze, dirette a potenziare le forze vitali della popolazione italiana«

V prispevku je opazovano reševanje socialnih vprašanj v obdobju med obema vojnama (ki je za Primorsko pomenilo tudi prehod v spremenjen socialni sistem zaradi zamenjave politične oblasti), in sicer na primeru Izole, kjer so se italijanske politike morale vgraditi v dotedanje socialne sisteme, po vzponu fašizma še posebej skozi oblikovanje posebnih državnih entitet na področju socialnega skrbstva. Na primerih eksistenčnih stisk iz izolske stvarnosti je mogoče identificirati nekatere najranljivejše skupine prebivalstva, ki so bile deležne pogosto tudi več različnih oblik podpore hkrati, da bi vsaj za omejen čas rešile svojo materialno stisko. V prispevku je posebej predstavljeno tudi prepletanje fašistične ideologije s socialno in demografsko problematiko, saj je država reševanje te razumela kot sredstvo za pridobivanje vojaške in politične moči.

Kaj bi rekel Henrik Tuma?

Članek obravnava vprašanje poročanja o aidsu v popularnem tisku, in sicer na primeru revije Jana, ki je v obravnavanem obdobju (1984–1995) bila medij te vrste z največjim dosegom v slovenskem medijskem prostoru. Kljub svojemu komercialnemu in popularnemu značaju je s svojim poročanjem bistveno pripomogla k oblikovanju javnega mnenja in normalizaciji diskurza o takrat še neozdravljivi nalezljivi bolezni.

Poklicne bolezni in bolezni povezane z delom v Sloveniji

Avtorica poveže sodobno sistemsko neurejenost poklicnih bolezni v Sloveniji z družbenopolitičnimi spremembami in s preoblikovanimi političnimi razmerji v zadnjih tridesetih letih, s paradigmo samoodgovornosti na področju zdravja ter dela in z družbenim razumevanjem poklicnih in s poklicem povezanih bolezni. Usmeri se tudi v zgodovino razvoja stroke zdravja in varnosti pri delu. Zdravja in varnosti pri delu ne obravnava skozi biomedicinsko, temveč političnoekonomsko ter družbenokulturno perspektivo. Poklicno zdravje razlaga kot politično družbeni fenomen, ki je povezan s strukturno ranljivostjo ljudi. Avtorica se ob doživljanju bolezni in poškodb zaradi dela sklicuje na etnografske raziskave, opravljene s tekstilnimi delavkami in delavci.

Avtobiografska pričevanja povojne tranzicije

Članek obravnava avtobiografije šestih žensk treh generacij, ki so v svojih objavljenih avtobiografskih besedilih tematizirale obdobje tranzicije po drugi svetovni vojni (1945–1955). Te ženske so Ilka Vašte, Mira Mihelič, Nada Kraigher, Nedeljka Pirjevec, Manica Lobnik in Nada Gaborovič. Iz besedil je mogoče izluščiti več tematskih skupnih točk, med drugim ukvarjanje z družinskim življenjem, (intelektualnim) delom, spolom, politiko in s prehodom v novo državo ter družbeni red povojne Jugoslavije. Članek prikazuje, kje se avtorice obravnavanih besedil med seboj stikajo in kje razhajajo, opredeljuje izkušnjo žensk v obdobju tranzicije ter jo umešča v širši zgodovinski okvir tedanjega časa.

Epidemija španske gripe v Ljubljani

Članek v prvem delu oriše svet med špansko pandemijo, v nadaljevanju pa je osredinjen na kranjska mesta, s poudarkom na Ljubljani, in podeželje. Kljub pomanjkanju virov uspe na podlagi tiskanih virov do določene mere prikazati zdravstveno stanje prebivalcev, hkrati pa vsaj delno odgovori na vprašanje, ali so bili ti o epidemiološki situaciji dovolj dobro obveščeni in koliko so oblasti naredile za njihovo varnost. S podatki, ki bi razjasnili, kako so ljudje dojemali bolezen, ki je v tako kratkem času terjala toliko življenj kot nobena vojna in nobena lakota pred tem, kako so se z njo spopadli oboleli, kakšni so bili odzivi prebivalcev na (nezadostne) ukrepe oblasti ipd., avtorica ne razpolaga.

Kraljevina Jugoslavija v boju proti malariji

Prispevek se osredotoča na problematiko malarije v jugoslovanski državi v obdobju med obema vojnama. Bila je ena izmed bolezni, s katerimi se je morala spopadati nova država po prvi svetovni vojni. Malarija je bila sicer v endemični obliki v določenih delih bodoče skupne države prisotna že pred vojno, a je med vojno in po njej ponekod dobila tudi epidemični značaj. Prispevek daje predvsem vpogled v malarična območja jugoslovanske države in njene ukrepe proti tej bolezni ter opozori na posledice bolezni, globljega vpogleda v socialne in ekonomske posledice malarije pa v tej fazi ne nudi, predvsem zaradi odsotnosti virov. Za takšna vprašanja bo v prihodnje potrebno raziskovalno delo v posameznih jugoslovanskih arhivih, kar pa avtorici trenutno ni omogočeno.