Kvarner u starijem željeznom dobu sjevernog Jadrana

[Kvarner v času železne dobe severnega Jadrana] V starejši železni dobi severnega Jadrana je poleg Istre imel posebno mesto tudi Kvarner. Njegovo vlogo in pomen v komunikacijah in kroženju blaga v tistem času nakazujejo starejše in novejše raziskave. čeprav so se v zadnjih dveh desetletjih izvajale predvsem zaščitne arheološke raziskave, je bilo poleg posameznih najdb zbrano veliko novega gradiva, nekaj tudi povsem nepričakovanega. V članku je predstavljen kratek pregled raziskovalcev in stanja raziskav, opisane so reprezentativne ostaline materialne kulture ter pomembnejše najno- vejše najdbe, ki omogočajo obravnavo kvarnerske skupnosti v novi luči, zlasti v konkretnejši povezavi s sosednjimi, a tudi oddaljenimi kulturnimi skupnostmi od Alp do Jadrana in od Apeninov do Balkana.

Notranjska v pozni bronasti in starejši železni dobi

Prispevek v uvodnem delu prinaša pregled zgodovine raziskav prazgodovinskih najdišč na Notranjskem. V nadalje- vanju so predstavljene tri arheološke lokacije, ki dobro zaobjamejo pozno bronasto in starejšo železno dobo notranjske halštatske skupnosti. Strateško pozicijo v sklopu Postojnskih vrat je imela v pozni bronasti dobi ali morda še nekoliko prej naselbina na Soviču nad Postojno. Naselbina na Cvingerju pri Dolenji vasi pri Cerknici je verjetno nastala med 10. in 9. st. pr. n. št. nad ponikalnico Velika Karlovica na obrobju Cerkniškega jezera. Prispevek se zaključi s predstavitvijo najdišča na Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer je bilo leta 1978 raziskano grobišče. Predstavljeni so grobovi, ki nakazujejo časovni okvir pokopovanja med 9. in 6. st. pr. n. št.

Gradišča Komenskega Krasa v starejši železni dobi

Prispevek prinaša nova spoznanja o poselitvi Komenskega Krasa v starejši železni dobi. Podrobneje so obravnavana tri v arheološki literaturi že znana najdišča, to so Tomaj, Štanjel in Zagrajec, kjer so bile v zadnjih desetletjih izvedene arheološke raziskave v povezavi z gradbenimi in kmetijskimi posegi na najdišču. Članek podaja preliminarne ugotovitve teh raziskav in izbor železnodobnega gradiva iz sočasnih gradišč na Komenskem Krasu: z Gradine pri Brestovici in z Debele griže pri Volčjem Gradu.

Notranjsko-kraška halštatska skupina

notranjsko-kraška skupina se na osnovi vseh dosedanjih arheoloških raziskav, zlasti najnovejših (arheološka izkopavanja, lidarska snemanja s terenskimi preverjanji), kaže kot izredno kompleksno strukturirana socialna tvorba, kar zadeva tako značilnosti njene poselitve kot družbeno sfero. Svojo vlogo so zagotovo igrale geografska razgibanost prostora in naravne danosti za poselitev, kot so na eni strani notranjska polja in podolja s svojimi obrobji ter na drugi strani Kraška planota, kar je pogojevalo boljšo ali slabšo povezanost posameznih lokalnih skupnosti v okviru celotne kulturne skupine. novejše raziskave so pokazale, da so bile skupnosti teritorialno dobro organizirane in so svoj teritorij nadzorovale in varovale, kar najbolj jasno nakazujejo obrambne zapore na severnem kraškem robu. Glede na različnost v načinu pokopavanja ter na specifičnosti v nošnji/nakitu pridejo do izraza tudi druge fasete njene identitete, njene družbene strukturiranosti. Po samosvojem kulturnem izrazu se jasno razlikuje od sosednjih kulturnih skupin.

Deschmann’s pile-dwelling sites near Ig and the cultural-chronological attribution of the Late Copper Age Ljubljana culture

The contribution presents the results of a comprehensive study of the Late Copper Age Deschmann’s pile-dwelling sites near Ig in the Ljubljansko barje, central Slovenia. It opens with a history of research and goes on to tackle the main topics associated with the cultural attribution of the sites. A re-examination of the recovered pottery and available archival records, coupled with a new typological and chronological analysis of the small finds has enabled a cultural and chronological redefinition of the Ljubljana culture and its characteristic pottery. In addition to the typical vessel forms, usually decorated with whipped-cord impressions, the newly-defined Ljubljana culture includes common ware that reveals influences primarily from the Somogyvár-Vinkovci culture in the Carpathian Basin. Some of the vessels of the Ljubljana culture also follow the tradition of the Vučedol culture, while others reflect the influences and maybe contacts with the Corded Ware, Globular Amphora and Bell Beaker cultures.

Gradišči na Sloki gori in Vinjem hribu nad Vinom na severozahodnem obrobju dolenjske halštatske skupnosti

Sondiranje na Sloki gori in Vinjem hribu nad Vinom, ki je bilo opravljeno v letu 1999 v okviru raziskav prazgodo- vinskih utrjenih naselij na Dolenjskem, osvetljuje severozahodni rob poselitve dolenjske halštatske skupnosti. Gre za manjši višinski naselbini v hribovitem zaledju Ljubljane, na obeh sta bili ugotovljeni dve poselitveni oz. gradbeni fazi, ki ju po sicer skromnih najdbah lahko datiramo v mlajše halštatsko obdobje.

Bogovom vojne

V brezno Mušje jame pri Škocjanu na Krasu so v okviru kultnih obredov metali najmanj štiri stoletja bronasto orožje, zaščitno bojno opremo, posode in drugo. Ob prenehanju teh obredov na območju Škocjana so se v zaledju Caput Adriae pojavili posebni depoji vrste Tržišče-Porpetto z železnim orožjem, med katerim prevladujejo sulične osti. Razlikovati je mogoče med starejšo in mlajšo skupino teh depojev, ki se ločita tudi po sestavi in razprostranjenosti. Za starejšo skupino, ki jo zasledimo v Istri, na Krasu in na Notranjskem, je značilno, da so v depojih zastopane tudi še maloštevilne bronaste sulične osti in sekire, med železnim orožjem pa so poleg suličnih osti in sekir tudi kratki ukri- vljeni meči – mahaire. V dveh depojih so bile pridane tudi čelada in tri konjske brzde. Ta skupina je datirana v obdobje med koncem 8. in sredino 6. st. pr. n. št. Mlajšo skupino depojev najdemo v Posočju in Furlaniji. V njih ni več bronastega orožja in mahair, pač pa nove oblike železnega orožja (sekire z enostranskimi plavutmi, uhata sekira, železno bodalo) in konjske opreme (brzda z železnima psalijama U-oblike). Zakopani so bili v drugi polovici 6. oziroma v 4. st. pr. n. št.

Istra kroz željezno doba

[Istra v železni dobi] Predstavljen je kratek pregled arheoloških raziskav železne dobe v Istri, od začetkov v 19. stoletju do najnovejših arheoloških izkopavanj. Ob tem je poudarjen doprinos prof. Staneta Gabrovca k poznavanju istrske železne dobe, ki ga je prispeval z raziskavami, zgledom in spodbudami svojim študentom na Filozofski fakulteti Univerze v ljubljani. Sledi prikaz kronološke sheme za istrsko kulturno skupino, njen kulturni razvoj je razčlenjen na šest časovnih stopenj (I–VI). Značilno je, da se v pogrebnem obredju obdrži sežiganje umrlih od začetkov v 12. st. pr. n. št. (Istra I) pa vse do rimskega podjarmljenja konec 3. oz. na začetku 2. st. pr. n. št. (Istra VIa). Čeprav se v kulturnem razvoju nakazuje kontinuiteta, je v materialni kulturi posameznih kronoloških stopenj zaslediti spremembe. Na eni strani odsevajo stike Istre z drugimi kraji, ki so bili osnovani predvsem na pomorsko-trgovskih povezavah, na drugi kulturne vplive sosednjih in tudi bolj oddaljenih ekspanzivnih kulturnih skupin na Apeninskem polotoku (Piceni, Etruščani) in v severnojadranskem zaledju (Bologna, Este) ter jugovzhodnih Alpah (svetolucijska in dolenjska kulturna skupina). K boljšemu poznavanju istrske skupine v železni dobi so pripomogla nova odkritja izredno dobro ohranjenih naselbinskih ostalin in grobov v Pulju, Rovinju, Bermu in na Sv. Martinu nad limskim zalivom in Monbrodu ter lesena šivana ladja pri Zambratiji, radiokarbonsko datirana v čas 1120–930 pr. n. št.

Ulaka nad Starim trgom pri Ložu v starejši železni dobi

članku obravnavamo skupino predmetov iz starejše železne dobe, ki so jih v devetdesetih letih 20. stoletja nestro- kovno izkopali na območju Ulake nad Starim trgom pri Ložu. Predmeti so bili grobni pridatki in del jih izvira iz dekli- škega skeletnega groba. Datacijo v starejšo železno dobo nakazujejo v prvi vrsti fibule – čolničasta, kačasta in certoške. Grobovi in posamične najdbe z območja naselbine nakazujejo, da je bilo v starejši železni dobi na Ulaki gradišče, ki je verjetno po zatonu Križne gore prevzelo vodilno vlogo v Loški dolini.

Die Gründe von Straßenerneuerungen im Spiegel lateinischer Inschriften auf Meilensteinen

/