Avtomatizirano prekrivanje z arhivskim zakonom varovanih osebni podatkov - anonimizacija

Arhivsko gradivo je zapuščina naše preteklosti, zato vsebuje tudi takšne podatke, za katere je zakonodajalec določil, da niso dostopni vsakomur. V okviru slovenske javne arhivske mreže so javni arhivi zavezani k anonimizaciji oziroma prekrivanju z arhivskim zakonom varovanih osebnih podatkov. Avtorji v prispevku predstavijo problematiko varstva osebnih podatkov, pomena javne osveščenosti vrednosti le-teh v dobi četrte industrijske revolucije in hibridnega poslovanja. Opozorijo na pridobitve splošne evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov in arhivske zakonodaje, ki kot enega od mehanizmov varstva predvidevajo tudi anonimizacijo. Prispevek predstavi tudi praktične vidike anonimizacije arhivskega gradiva v javnih arhivih, le-ta se izvaja na dva načina: fizično na kopijah arhivskega gradiva in elektronsko, slednje javni arhivi izvajajo na izvorno digitalnem ali digitaliziranem arhivskem gradivu s pomočjo namenskega programskega orodja, ki so ga pridobili v okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega elektronskega arhiva.

Postopek prevzema in problematika oblikovanja SIP paketov na primeru zvočnih zapisov Državnega zbora Republike Slovenija

Vzpostavitev postopka izročitve oz. prevzemanja elektronskega arhivskega gradiva predstavlja eno izmed ključnih nalog v okviru projekta vzpostavitve slovenskega elektronske arhiva oz. projekta e-ARH.si (2016-2021). Skladno s tem je bilo izvedenih več pilotnih prevzemov. Razvita je bila ustrezna metodologija, dokumentacija in orodja, namenjena učinkovitemu in varnemu sodelovanju z ustvarjalcem oz. v podporo izročitvi in prevzemanju elektronskega arhivskega gradiva v obliki sprejemnih informacijskih paketov (SIP) v repozitorij. Prispevek se osredotoča na ustvarjalca in specifiko zvočnih zapisov kot arhivskega gradiva ter zlasti na samo izvedbo prevzema zvočnih zapisov Državnega zbora Republike Slovenije, nastalih januarja 2017 - od začetka sodelovanja z ustvarjalcem do oblikovanja ustreznih navodil oz. dokumentacije, priprave SIP ter do izročitve elektronskega arhivskega gradiva pristojnemu arhivu oz. v slovenski elektronski arhiv.

Digitalni filmski arhiv - sistem za upravljanje in dostopnost do filmskih in avdiovizualnih vsebin e-arhivskega gradiva

Upravljanje in dostopnost ter dolgoročna hramba sta ključnega pomena za ohranitev e-filmskega in AV-gradiva, zato je temu segmentu namenjena posebna skrb. Procesi morajo biti v večini avtomatizirani, to pa nam v posameznih fazah arhiviranja omogoča Cube-mam, sistem za upravljanje in dostopnost do filmskih in avdiovizualnih vsebin e-filmskega in AV-gradiva, ki smo ga namestili konec leta 2020. Njegova vzpostavitev od načrtovanja do naročila in implementacije v testno ter produkcijsko okolje je potekala v okviru projekta Razvoj in vzpostavitev slovenskega elektronskega arhiva E-ARH.SI:ESS 2016-2020 (e-ARH). S sistemom je povezano tudi upravljanje in dostop do digitaliziranih filmskih zapisov, ki nastajajo v okviru faze digitalnega zajema na digitalizatorju v Slovenskem filmskem arhivu.

Arhivski strokovni izzivi dolgoročne hrambe elektronskih sporočil

V prispevku so predstavljeni nekateri izzivi v zvezi z elektronskimi sporočili kot arhivskim gradivom. Ti so bili prvotno opredeljeni v okviru pilotnega prevzema elektronske pošte kot ene od nalog projekta e-ARH.si (2016-2021). Na začetku prispevka je razjasnjena terminologija predmetnega področja. V nadaljevanju je na kratko podana razlaga, zakaj so elektronska sporočila lahko pomemben vir za znanstveno raziskovanje, kulturo in zagotavljanje pravnega interesa. Naštete so tudi nekatere posebnosti elektronskih sporočil kot izvornega digitalnega gradiva. Osrednji del prispevka predstavlja problematiko prevzemanja, arhivske strokovne obdelave in uporabe elektronskih sporočil kot arhivskega gradiva.

Rešitve e-ARH.si - prijazne in uporabne tudi ranljivim skupinam

Eden od ciljev pri razvoju slovenskega elektronskega arhiva v projektu e-ARH.si: ESS 2016-2021 je omogočanje dostopnosti arhivskega gradiva ranljivim skupinam s pomočjo sodobnih tehnologij. Smernice za omogočanje dostopnosti arhivskega gradiva ranljivim skupinam so bile upoštevane pri sami zasnovi virtualne arhivske čitalnice, vendar samo to ne zadošča, saj je treba arhivsko gradivo pred uporabo ustrezno pripraviti oziroma prilagoditi ranljivim skupinam. Avtorji v prispevku predstavijo dobre prakse prilagoditve različnih tipov gradiv za vse ciljne ranljive skupine (slepe, slabovidne, gluhe in naglušne osebe).

Obdelava podatkov v arhivskih podatkovnih zbirkah z uporabo nekaterih metod analize vsebine

V članku so predstavljene različne metode analize vsebine, ki temeljijo na poznavanju umetne inteligence, procesiranju naravnega jezika in tekstualnega rudarjenja in bi lahko znatno pripomogle k hitrejšemu in bolj natančnemu popisovanju arhivskega gradiva, iskanju informacij in določevanju tematike arhivskih dokumentov ter tako posledično omogočile uporabnikom prijaznejši in efektivnejši način uporabe arhivskega gradiva. Članek temelji na nedavnih izsledkih tujih in slovenskih avtorjev, ki so predstavljene metode uporabili bodisi v arhivski stroki ali drugih humanističnih strokah, kot so npr. lingvistika in bibliotekarstvo. Tujejezične in domače literature na temo metod analize vsebine je izjemno veliko, dnevno se število člankov in prispevkov eksponentno povečuje, zato so v prispevku predstavljene le nekatere od metod, ki bi se po mnenju avtorice lahko uporabljale pri analizi vsebine arhivskega gradiva.

Virtualna arhivska čitalnica (VAČ) in izzivi digitalizacije arhivskih čitalniških postopkov

V prispevku avtorji raziskujejo problematiko digitalizacije poslovanja arhivskih čitalnic in jo nazorno prikažejo na primeru razvoja informacijske rešitve - Virtualne arhivske čitalnice. Virtualna arhivska čitalnica predstavlja eno izmed ključnih rešitev, ki so bile razvite v okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega elektronskega arhiva e-ARH.si (2016-20210/2021). V prispevku so analizirane ključne faze razvoja informacijske rešitve. Hkrati pa avtorji v drugem delu prispevka raziskujejo ključna vprašanaja oz. projektne, tehnične, pravne in druge izzive, ki nastajajo v fazah razvoja opisane informacijske rešitve. Ob tem ugotavljajo, da predstavlja razvoj informacijske rešitve Virtualna arhivska čitalnica bistven prispevek k digitalizaciji poslovanja slovenske arhivske javne službe.

Pilotski prevzem video posnetkov in digitalnih fotografij

V prispevku je predstavljen potek pilotskega prevzema video posnetkov in digitalnih fotografij gledaliških predstav Mestnega gledališča Ptuj in sicer vrednotenje in priprava popisa gradiva ter priprava dodatnega strokovne tehničnega navodila v izvedbi Zgodovinskega arhiva na Ptuju.

Izročitev gradiva evidenc Inženirske zbornice Slovenije

Po zamenjavi predpisov in informacijskega sistema za podporo vodenja uradnih evidenc je bila ugotovljena potreba po arhiviranju podatkov iz opuščenega sistema. Za ta namen je bilo treba pretvoriti podatke registrov v obliko, primerno za izročitev, zagotoviti dokumentacijo o pretvorbi in dodatno dokumentacijo, ki pojasnjuje kontekst vodenja in upravljanja omenjenih evidenc do izročitve. V sodelovanju z izročiteljem je bil pripravljen in preverjen način kasnejše uporabe gradiva. Izročitev gradiva je bila uporabljena tudi pri oblikovanju predloga dodatnih strokovno-tehničnih navodil, prav tako pa je bilo preizkušeno orodje za oblikovanje sprejemnih informacijskih paketov. Ob navedenem je bilo treba pretehtati tudi morebitno izročanje nekaterih identifikacijskih osebnih podatkov.

Cultural Activity of the Archives of the Tuzla Canton during the Sars-Cov-2 Pandemic

The cultural activity of archives is crucial in terms of presentation of archival material as a cultural and historical heritage. In this way, archives animate the professional, scientific and general public to come to the archives and use the archival material for scientific research and other purposes. The most popular ways of presenting archival material are various archival exhibitions, documents, photographs, and other archival material. In addition, the promotion of professional and scientific publications also enriches the cultural activity of archives, and through them, archival activity and archival material are additionally affirmed. This paper aims to present the cultural activity of the Archives of Tuzla Canton in the year of the coronavirus virus pandemic, 2020, and to analyze, through comparative indicators from previous years, the extent to which cultural activity in the Archives of Tuzla Canton stagnated as a result of the pandemic. Also, the paper will present some new modalities of the work of the Archives of Tuzla Canton, in terms of presenting exhibitions to the general public in the year of the pandemic.