Psihološka obzorja / Horizons of Psychology
Latest Publications


TOTAL DOCUMENTS

119
(FIVE YEARS 39)

H-INDEX

3
(FIVE YEARS 0)

Published By Drustvo Psihologov Slovenije/Slovenian Psychologists' Association

2350-5141, 1318-1874

Author(s):  
Nataša Dernovšček Hafner ◽  
Tanja Udrih Lazar

Seasonal influenza vaccination is one of the keys to preventing the spread of this disease. The seasonal influenza vaccination rate is very low for the general Slovenian population (the average rate from the 2015/16 season to the 2019/20 season is 4.3%) and also for healthcare employees (between 2009 and 2019, the average vaccination rate among healthcare workers in Slovenia was 12.9%), and it does not ensure sufficient community protection from the disease. At the beginning of the 2016/17 season, the University Medical Centre Ljubljana (UMCL) launched its first-ever occupational health promotion project with the slogan “I don’t pass on the flu! I get vaccinated to protect myself and others.” The goal of the project was to reach as many employees as possible and increase the general vaccination rate because those working in healthcare have a significantly greater risk of catching influenza than the rest of the working population. By being vaccinated, they protect not only themselves and their families against the disease, but also their patients. The project encouraged all employees to receive the free vaccination, especially those groups that had had lower vaccination rates over the past years. The support of the institution’s executive staff and the heads of individual divisions was key to securing the required funds and suitable conditions for carrying out the project. Different communication tools were used in the project. The promotion strategy increased vaccination coverage at the UMCL from under 10.0% to 13.9% in 2016, 20.9% in 2017, 21.7% in 2018, and 30.1% in 2019. Workplace health promotion can make a difference. The examples of good practice have made a substantial difference and will be taken into account in planning and organizing vaccination activities during future influenza seasons. This practical model can be used in other hospital settings as well.


Author(s):  
Jana Škorjanc ◽  
Ivana Kreft Hausmeister ◽  
Sandra Klašnja

Dogodki, povezani z različnimi boleznimi, poškodbami in kroničnimi stanji ter z njimi povezano zdravljenje in medicinske intervencije, predstavljajo najpogostejše potencialne travmatske izkušnje v otroštvu. V članku se avtorice sprašujemo o pojavu travmatskega stresa in medicinske travme pri otrocih in njihovih družinah. Pri prepoznavanju medicinske travme si lahko pomagamo s teoretičnim modelom dolgotrajne somatske grožnje, ki je bil oblikovan z namenom razločevanja med medicinsko in nemedicinsko travmo (ki je niso povzročili medicinski dogodki). Različne raziskave poročajo, da kar do 80 % otrok in njihovih družin doživlja nekoliko travmatskega stresa pri soočanju z življenjsko ogrožajočimi boleznimi, poškodbami ali bolečimi medicinskimi postopki. Približno 20–30 % staršev ter 15–25 % otrok in njihovih sorojencev pa celo doživlja trajen travmatski stres, ki ovira vsakodnevno delovanje in vpliva na sam potek zdravljenja ter okrevanja. Razvoj in potek pediatrične medicinske travme ponazarja model pediatričnega medicinskega travmatskega stresa, ki za posamezno fazo poteka navaja tudi cilje intervencij. Poleg psihologa ima pri preprečevanju travme, ki se lahko pojavi pri obravnavi otrok, mladostnikov in njihovih staršev, pomembno vlogo tudi zdravstveno osebje. Vsi strokovni oziroma zdravstveni delavci si moramo prizadevati, da obravnava in oskrba otrok vključuje zavedanje in ozaveščanje o travmi. Na ta način lahko namreč pomembno preprečimo ali zmanjšamo negativne posledice travme, do katere lahko pride v medicinskem okolju.


Author(s):  
Meta Lavrič ◽  
Vita Štukovnik

Providing continuous coverage of key services, shift work is a necessity of the modern world. It varies according to the number and length of the shifts and according to scheduling patterns. However, it is common to all forms that they ensure the smooth running of a particular service with the 24-hour presence of staff. This means that working time partly or completely overlaps with night sleep, causing an imbalance between circadian rhythms and the requirements of the environment. Aforesaid imbalance has a negative effect on sleep and can lead to sleep disorders, which in turn cause mental health problems. In addition, the development of unhealthy behaviours developed by shift workers to manage their working hours (especially night work) and the inconsistency of their working hours with those of the general population also lead to poorer mental health, lower quality of social life and family conflicts. However, since shift work cannot be completely eliminated, it is necessary to consider designing the measures to reduce the negative impact of shift work on the mental health and well-being of workers, both at the individual level, as well as at the level of working organisations. Some of the key measures are presented in the article.


Author(s):  
Sara Mičič ◽  
Vojko Kavčič ◽  
Karin Bakračevič
Keyword(s):  

Računalniški kognitivni treningi (RKT) za otroke z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) so namenjeni premagovanju specifičnih primanjkljajev in zmanjševanju simptomov, povezanih z motnjo pozornosti. Tovrstni treningi postajajo vse bolj razširjeni in raziskani, vendar še ni povsem jasno, kako učinkovito vplivajo na generalizirane funkcionalne primanjkljaje, kot so pomanjkanje pozornosti, impulzivnost, pomanjkanje inhibicije na področju vedenja ter primanjkljaji na področju načrtovanja in organizacije. Primanjkljaji na področju izvršilnih sposobnosti, kamor spadajo tudi primanjkljaji na področju delovnega spomina, predstavljajo pomemben del ADHD in morda predstavljajo tudi osnovo za ostale simptome ADHD kamor spadajo težave na področju pozornosti, motivacije, aktivnosti in težave na področju vedenja. Zato v literaturi pogosto zasledimo RKT izvršilnih sposobnosti in delovnega spomina, ki predpostavljajo, da lahko s pomočjo njihovega izboljšanja zmanjšamo simptome ADHD. Namen pričujočega prispevka je pregledati in kritično ovrednotiti raziskave s področja RKT za otroke z ADHD in ugotoviti, ali so se tovrstni treningi v predhodnih raziskavah pokazali kot učinkoviti pri premagovanju primanjkljajev, ki so najpogostejši pri otrocih z ADHD, ter kateri tip RKT se v predhodnih raziskavah kaže kot učinkovit. Raziskovalne članke za ta prispevek smo iskali s pomočjo podatkovnih baz, vključenih v skupino EBSCOhost, in v bazah Science Direct ter Web of Science. Raziskave kažejo, da ima RKT potencialno pozitiven učinek na kognitivne sposobnosti otrok z ADHD. Nekatere študije so pokazale tudi pozitiven učinek na zmanjšanje disfunkcionalnega in impulzivnega vedenja. Vendar pa študije niso povsem enotne v obsegu vpliva RKT na tovrstne simptome, prav tako se razlikujejo v uporabljenem tipu RKT.


Author(s):  
Anja Podlesek ◽  
Marina Martinčević ◽  
Andrea Vranić

Executive functions enable and support most of our daily cognitive functioning. Within the number of executive functions proposed, updating, inhibition and shifting are most often considered as the three core executive functions. Cognitive training paradigms provide a platform for a possible enhancement of these functions. Since updating training has been studied to a greater extent, we wanted to investigate the effectiveness of inhibition and shifting training in this study. Emerging adults (psychology students) were randomly assigned either to the inhibition training (based on the Simon task; n = 36) or to the shifting training (based on the task switching paradigm; n = 35). Both groups underwent twelve 20-minute sessions distributed over four weeks. Measurements before and after the training included criterion tasks (i.e. the training tasks), near-transfer tasks (i.e. tasks that address the trained functions but use different types of stimuli or rules to respond), and far-transfer tasks (i.e., tasks that address untrained cognitive functions). The control participants (n = 36) were tested with a combination of these tasks. Both training groups improved their criteria task performance over time, while convincing training-related gains were not found in either near- or far-transfer tasks. This study raises some conceptual questions for the training of executive functions with respect to a sample of emerging adults with above-average cognitive abilities, motivational elements of training, and the role of executive functions in more complex everyday cognitive activities.


Author(s):  
Zala Strojnik ◽  
Anja Podlesek

Študije na področju učinkovitosti kognitivnega treninga ne kažejo enotnih rezultatov. Medtem ko so se v nekaterih pokazali pozitivni učinki treninga na fluidno inteligentnost ter druge kognitivne sposobnosti, se v drugih niso. Študij, ki bi preverjale učinkovitost kognitivnega treninga pri normativnih otrocih, je malo. Prav tako so redke študije, ki vključujejo večpodročni kognitivni trening. Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kakšen je vpliv kognitivnega treninga v obliki rednega reševanja miselnih nalog iz zbirke Misleca na kognitivne sposobnosti v obdobju srednjega otroštva. V raziskavi je sodelovalo 38 otrok povprečne starosti 8 let in 5 mesecev (SD = 3 mesece), ki so bili po naključju razdeljeni na polovici, v eksperimentalno in kontrolno skupino. Po začetnih testiranjih fluidne inteligentnosti, verbalne fluentnosti, delovnega spomina, sposobnosti preklapljanja, inhibicije in vidno-prostorskega načrtovanja so se za eksperimentalno skupino pričeli treningi, ki so potekali v obdobju šestih tednov po trikrat na teden. Otroci so po vsakem posameznem treningu poročali o motivaciji za trening. Kontrolna skupina je bila pasivna. Po šestih tednih so sledila ponovna testiranja s kognitivnimi testi. Rezultati so pokazali pozitiven vpliv treninga na dosežke na Ravenovih Barvnih progresivnih matrikah kot meri fluidne inteligentnosti, medtem ko se učinek treninga na ostale kognitivne sposobnosti ni pokazal. Rezultati so prav tako pokazali, da se je zdel otrokom trening zanimiv in so bili večinoma motivirani pri reševanju nalog.


Author(s):  
Lea Alič ◽  
Anja Podlesek

Vidno pozornost, ki je pomembna kognitivna funkcija, saj pomaga izbrati relevantno in fi ltrirati nerelevantno informacijo iz vidnega prizora, je mogoče z urjenjem izboljšati. V raziskavi smo razvili računalniški trening fokusirane in razpršene pozornosti ter preklapljanja pozornosti med globalnim in lokalnim procesiranjem informacij in preverili njegovo učinkovitost pri zdravih mladostnikih. V eksperimentalni skupini (n = 11) so dijaki športne gimnazije šest tednov trikrat na teden po 20 minut reševali naloge za treniranje vidne pozornosti. Po koncu vsakega srečanja so dobili povratno informacijo o uspešnosti in so spremljali svoj napredek. Njihovi vrstniki v kontrolni skupini (n = 10) v tem času niso prejeli nobene intervencije. Za preverjanje učinkov treninga pozornosti so udeleženci obeh skupin pred in po treningu rešili različne kognitivne teste, med katerimi so bili nekateri bolj, drugi manj podobni treniranim nalogam. V primerjavi s kontrolno skupino so se v eksperimentalni skupini v večji meri skrajšali časi reagiranja na testu selektivne pozornosti in lokalno-globalnega procesiranja, medtem ko pri drugih uporabljenih kognitivnih testih nismo zaznali konsistentnih učinkov treninga. Rezultati so torej pokazali, da razviti trening lahko izboljša izbrane vidike vidne pozornosti, vendar je njegov učinek, skladno z večino ugotovitev o kognitivnih treningih v literaturi, omejen in se izboljša uspešnost reševanja le na nalogah, ki so zelo podobne treniranim.


Author(s):  
Karin Bakračevič ◽  
Veronika Horvat ◽  
Vojko Kavčič ◽  
Anja Knez

Staranje populacije in z njim povezani kognitivni upadi so s seboj prinesli povečano zanimanje za kognitivni računalniški trening kot eno od možnosti za ohranjanje kognitivnih sposobnosti. Namen naše raziskave je bil preveriti učinek kognitivnega računalniškega treninga na kognitivne sposobnosti ter povezanost tega učinka s predhodnimi kognitivnimi sposobnostmi in zadovoljstvom z življenjem pri populaciji aktivnih starejših odraslih. V raziskavo je bilo vključenih 46 udeležencev, od tega jih je bilo 25 deležnih kognitivnega računalniškega treninga, ostali pa so predstavljali pasivno kontrolno skupino. Obe skupini smo testirali s testno baterijo pred in po zaključeni intervenciji. Testna baterija je bila sestavljena iz demografskega vprašalnika in objektivnih testov kognitivnih sposobnosti. Rezultati so pokazali učinke kognitivnega računalniškega treninga na vidnoprostorske sposobnosti, pozornost, kratkotrajni in delovni spomin. V skladu s predvidevanji pa se razlike niso pokazale pri verbalnih sposobnostih. Prav tako smo ugotovili večji učinek kognitivnega računalniškega treninga pri posameznikih z nižjimi kognitivnimi sposobnostmi na vidnoprostorskem področju, na področju kratkotrajnega spomina, verbalne fluentnosti in hitrosti procesiranja informacij.


Author(s):  
Andrea Vranić ◽  
Marina Martinčević ◽  
Vedran Prpić

Numerous studies have investigated the efficacy of various cognitive trainings, with working memory being the most often trained cognitive aspect. In this regard, executive aspects of working memory have received the most attention, with updating training being vastly explored. In this study, we aimed to examine the differential contribution of some individual characteristics to the efficacy of updating training using a well-established n-back training paradigm. More specifically, we examined the contribution of fluid reasoning (gf), and personality (neuroticism, conscientiousness) to training efficacy. Participants (N = 47) took part in a 15-session, dual n-back training, spread over 4 weeks. They were pretested for fluid reasoning (CFT-3), personality (IPIP-100), and performed the initial testing on the OSPAN task. OSPAN was measured in three additional measurement points (after 5th, 10th, 15th session). The data was analyzed within the multilevel modeling approach. Initial hypotheses were partly confirmed, in that: 1) training was efficient in terms of OSPAN score, which grew linearly over time and the trajectory was similar between participants, 2) although the growth was similar for all participants, differences were found in intercepts, and 3) these differences could be partly explained by differences in fluid reasoning, but not with personality traits of conscientiousness and neuroticism.


Author(s):  
Vojko Kavčič

V zadnjih nekaj desetletjih se je izredno povečalo zanimanje za kognitivni trening in njegovo uporabo. Kognitivni trening (KT), ki je pogosto omenjen tudi kot umovadba, možganski trening ipd., opredeljujemo kot vodeno vadbo specifičnih nalog, običajno strukturiranih, z namenom izboljšanja umskih sposobnosti. Posamezniki lahko vadijo različne kognitivne procese, od pozornosti do različnih vrst spomina, izvršilnih sposobnosti, hitrosti procesiranja informacij in reševanja problemov. V tem članku je predstavlje-nih nekaj temeljnih značilnosti KT. Po kratki predstavitvi zgodovinskega ozadja KT sledi opis osnovnih parametrov KT, povzetih po metaanalizi Lampita idr. (2014). Posebej je predstavljen računalniški KT in njegove prednosti. Večina članka je namenjena razpravi o kriterijih za opredelitev uspešnosti kognitivnih treningov, s poudarkom na trajanju učinkov KT in daljnem transferu, tj. izboljšanju tistih umskih sposobnosti, ki niso bile neposredno vključene v KT. Omenjena je tudi nevroplastičnost kot možganska podlaga KT. Članek zaključuje, da bo potrebnih še veliko študij, ki bodo natančneje preučile vse potrebne lastnosti KT za dober, učinkovit in trajnejši uspeh, kakor tudi študij, ki bodo natančneje preučile izbor izhodnih mer za zanesljivo in veljavno merjenje učinkov KT. Področje KT je kljub vsemu obetavno področje psihologije, nevroznanosti in sorodnih disciplin, ki lahko veliko prispeva posamezniku in družbi.


Sign in / Sign up

Export Citation Format

Share Document